Poslanci opravili razpravo o financiranju projektov v tujini

Kljub zaostrenim razmeram na področju javnih financ, zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, položaja upokojencev ter izraziti stanovanjski krizi se pomemben del denarja slovenskih davkoplačevalcev namenja projektom in aktivnostim v tujini, so na današnji seji opozorili poslanci SDS.

Poslanec SDS Rado Gladek je tako kot primer navedel skoraj 2,7 milijona evrov za čiščenje odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera v Severni Makedoniji, več kot milijon evrov za projekte upravljanja javnega premoženja v več državah, milijon evrov za projekte s področja boja proti korupciji ter računovodstva in revizije v tujini, skoraj 900.000 evrov za optimizacijo in revitalizacijo vodovodnega sistema v eni izmed občin v BiH ter več kot 700.000 evrov za podporo upravljanju rečnih bazenov v Keniji.

"Takšni projekti so težko merljivi, učinki pa pogosto ostajajo nejasni, medtem ko doma primanjkuje denarja za konkretne oprijemljive rešitve," je opozoril Gladek. V SDS so sicer ob vložitvi zahteve za sklic izredne seje DZ predlagali tudi priporočila v zvezi s financiranjem projektov v tujini. Vendar je odbor DZ za zunanjo politiko pred tem že zavrnil predlagana priporočila, zato poslanci danes o njih niso glasovali temveč so opravili zgolj razpravo.

Do ravnanja vlade so bili kritični tudi v NSi. Kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejala Vida Čadonič Špelič, ne nasprotujejo pomoči, zahtevajo pa transparentnost, odgovornost in racionalno porabo javnih sredstev. Zato je nujen nadzorni mehanizem za sledenje denarju.

Kot je na seji pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Melita Gabrič, so vsi podatki o projektih, financiranih ciljih, prejemnikih in izvajalcih jasno in javno dostopni. Dosegljivi so na spletni strani zunanjega ministrstva, pa tudi izvajalskih institucij. Prav tako noben projekt ne more biti financiran brez jasne pravne podlage, je poudarila.

"Pri mednarodni razvojni in humanitarni pomoči gre zgolj za nekaj milijonov evrov, kar je seveda kaplja v ocean v primerjavi s finančnimi vložki, ki jih ta vlada in ta koalicija namenja za plače, pokojnine, stanovanja, zdravstvo, šolstvo in infrastrukturne projekte," je poudaril Dušan Stojanovič iz Svobode.

Kot je pojasnil, so sredstva za dvostransko razvojno pomoč v času vlade Marjana Šarca na letni ravni znašala približno 25 milijonov evrov. V letih 2020 do 2022, ko je vlado vodil Janez Janša, pa so se ta sredstva povečala na 80 milijonov evrov. V času Golobove vlade so se nato nekoliko znižala in ustalila na približno 50 milijonih evrov letno, je navedel Stojanovič.

Poslanci iz vrst Svobode so med samo razpravo izpostavili tudi nekatere konkretne projekte, ki jih je v tujini financirala prejšnja vlada Janeza Janše. Dean Premik je med drugim izpostavil projekt vzpostavitve mednarodnega centra za spodbujanje pametne proizvodnje v BiH, za katerega je namenila skoraj 200.000 evrov. Po besedah Lene Grgurevič pa je bilo 130.000 evrov namenjenih za ukrepe za trajnostno rabo gozdov v Gruziji ter 180.000 za spodbujanje razvoja v gozdno-lesnem sektorju Albanije.

Predrag Bakovič (SD) je v predstavitvi stališča poslanske skupine medtem izpostavil, da Slovenija z izpolnjevanjem svojih obveznosti na področju mednarodne razvojne pomoči utrjuje svojo verodostojnost in zaupanja vredne države v mednarodnih odnosih. Ob tem je poudaril, da solidarnost ni enosmeren proces. "Tako kot Slovenija prispeva sredstva za razvojno pomoč drugim državam, je tudi sama upravičena do podpore iz evropskih solidarnostnih mehanizmov. To se je še posebej jasno pokazalo po poplavah leta 2023," je dejal.